Romunsko ministrstvo za nacionalno obrambo je v bližini meje z Ukrajino sprožilo varnostne protokole, potem ko so zaznali ruske brezpilotne letalnike, ki so bili usmerjeni proti ukrajinskim pristaniščem na reki Donavi. Zaradi neposredne bližine zračnega prostora in nevarnosti padajočih delov so iz 86. letalske baze v Feteștiju v zrak poslali dva lovca F-16, ki sta nadzorovala območje v severnem delu okrožja Tulcea. Prebivalci so preko sistema RO-Alert prejeli opozorila o možnem padcu predmetov z neba, vendar po podatkih pristojnih služb incidentov ali klicev na pomoč ni bilo. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na obmejnem območju, kjer ruske sile redno napadajo ukrajinsko izvozno infrastrukturo. Poostren nadzor zračnega prostora je bil uveden kot preventivni ukrep za zagotavljanje varnosti romunskega ozemlja. Alarm je bil preklican kmalu po tem, ko so ugotovili, da droni niso kršili romunskega zračnega prostora oziroma niso predstavljali neposredne grožnje za civilno prebivalstvo.

Rusija je povečala svojo vojaško prisotnost v Kaliningradski oblasti, kar je povzročilo zaskrbljenost med državami članicami Nata. Strokovnjaki opozarjajo, da Moskva s tem namenoma preizkuša odzive Nata in Evropske unije. Hkrati pa potekajo razprave o tem, ali rusko-beloruske vojaške vaje Zapad 2025 predstavljajo neposredno grožnjo Natu in kako se bo zveza odzvala na nedavne vdore ruskih dronov v zračni prostor Poljske in Romunije. Medtem nekdanji pripadniki Wagnerja, ki so prestopili v Ruski prostovoljni korpus, izražajo odločenost, da se ne bodo ustavili, dokler ne bo Putin odstavljen.

Evropske države v okviru prihodnjih varnostnih jamstev resno načrtujejo napotitev od 10.000 do 15.000 vojakov v Ukrajino, ki bi v prvih šestih mesecih po morebitni prekinitvi spopadov nadzorovali premirje. Po poročanju nemškega časnika Die Welt so diplomatski krogi v Bruslju potrdili pripravljenost na aktivno spremljanje razmer na terenu, kar predstavlja pomemben premik v evropski obrambni strategiji. V luči teh priprav je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski za jutri napovedal ključen sestanek svetovalcev za nacionalno varnost, ki se ga bodo udeležili evropski predstavniki, virtualno pa tudi delegacija iz Združenih držav Amerike. Na diplomatski ravni se pogovori intenzivirajo prek glavnega ukrajinskega pogajalca Rustema Umerova, ki vzdržuje vsakodnevne stike z ameriškimi in evropskimi partnerji. Medtem ko se pripravljajo politični temelji za končanje vojne, s fronte prihajajo poročila o usodah posameznikov; ukrajinske enote so objavile posnetek ruskega vojaka, ki se je vdal s pomočjo sporočila na kartonu, na katerem je drona prosil za milost in preživetje. Dogajanje kaže na visoko stopnjo pripravljenosti za prehod v fazo stabilizacije, čeprav končni mirovni dogovor še ni uradno potrjen.

Ministri zunanjih zadev Velike Britanije, Francije in Nemčije so sprožili mehanizem za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi iranskega jedrskega programa. Nemčija je pozvala svoje državljane, naj zapustijo Iran zaradi možnih povračilnih ukrepov Teherana. V ZDA so v kongresu predlagane spremembe zakona o obrambnem proračunu, ki obravnavajo turško politiko v vzhodnem Sredozemlju. Brazilija razmišlja o uvedbi povračilnih carin na ameriško blago, ZDA pa so odpravile oprostitev davkov na majhne pakete, ki vstopajo v državo. V Kopenhagnu bodo potekale neformalne seje obrambnih in zunanjih ministrov EU o Ukrajini in Gazi. V ZDA je prišlo do množičnih odstopov visokih uradnikov v CDC zaradi političnih vplivov. ZDA so odobrile prodajo orožja Ukrajini v vrednosti 825 milijonov dolarjev. V Franciji pa premier François Bayrou bije bitko za obstanek na oblasti.

Rusija se sooča s porastom števila travmatiziranih vojakov, ki se vračajo s fronte v Ukrajini. To povzroča naraščanje nasilja in težav v državi. Predsednik Vladimir Putin je zaradi teh težav, ki jih povzročajo veterani, zaskrbljen.

Vladimir Putin se je v Moskvi sestal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom in beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom. Z Lukašenkom sta se osredotočila na varnost Zvezne države in novo belorusko jedrsko elektrarno. Putin je ponovil, da je politična stabilnost ključnega pomena za uspeh Rusije.

Japonska razmišlja o pridružitvi evropski koaliciji za podporo ukrajinskemu bojevanju z droni proti Rusiji. Evropska komisija je v Bruslju razpravljala o izgradnji 'zidu z dronovi' za zaščito vzhodnega dela Evropske unije pred rusko grožnjo. Države, vključno z Dansko, Finsko in Poljsko, se bodo udeležile vrha z Ukrajino, kjer bodo razpravljale o načrtih za 'temelj verodostojne obrambe'.

Rusija je izvedla obsežne napade z raketami in droni na cilje po vsej Ukrajini, pri čemer so bile uničene stanovanjske zgradbe in domovi, zlasti v Kijevu. V napadih je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci, več deset pa je bilo ranjenih. Ukrajinski droni so napadli tudi rusko ozemlje, ciljajoc mesto in regijo Orjol, kjer so izbruhnili požari. Kljub mednarodnim pozivom k mirovnim pogajanjem, Rusija nadaljuje z napadi na ukrajinske civiliste.

Ameriški State Department je odobril morebitno prodajo vojaške opreme Ukrajini v vrednosti približno 825 milijonov dolarjev. Potrebno dovoljenje je bilo poslano ameriškemu Kongresu preko Agencije za obrambno-varnostno sodelovanje (DSCA). Ukrajinska vlada je zaprosila za nakup te opreme.

Ameriški State Department je odobril prodajo do 3350 zračnih raket dolgega dosega ERAM Ukrajini, skupaj z opremo, za približno 825 milijonov dolarjev. Ukrajinska vlada namerava te rakete uporabiti za obrambo. Agencija za sodelovanje na področju varnosti (DSCA), ki deluje v okviru ameriškega obrambnega ministrstva, je sporočila, da je bila ta morebitna prodaja odobrena.

V obsežnih ruskih zračnih napadih na Kijev je umrlo najmanj 19 ljudi, med njimi štirje otroci. Napadi, ki so vključevali drone in rakete, so povzročili veliko uničenje. Donald Trump je izjavil, da je nad napadi "nezadovoljen, a ne presenečen". Ukrajinske oblasti poročajo o uporabi skoraj 600 dronov in 30 raket v napadih. Število žrtev bi se lahko še povečalo.

Romunija je obsodila Moskvo zaradi "neodgovornih dejanj", potem ko naj bi ruski dron kršil romunski zračni prostor med napadom na Ukrajino. Ukrajinske sile so napredovale v obmejnih okrožjih severne regije Sumi, kjer so ruske enote več mesecev poskušale vzpostaviti oporišče. Ukrajinski droni so napadli eno največjih ruskih naftnih rafinerij, kar je povzročilo požar.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so ameriškim predstavnikom predali dešifrirane navigacijske podatke iz procesorja sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po navedbah Moskve ti podatki vsebujejo celotno nalogo poleta in natančno pot, ki naj bi dokazovala načrtovano diverzijo proti rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Materiale, ki vključujejo fizične komponente drona in mapo z analizo, je načelnik ruske vojaške obveščevalne službe (GRU) Igor Kostjukov osebno predal vojaškemu atašeju veleposlaništva ZDA v Moskvi. Ruska stran trdi, da so dokazi neizpodbitni in da so povzročili spremembo v politiki Washingtona, vključno z domnevnim odkazom dobave raket 'Tomahawk'. Ukrajinske oblasti na drugi strani vse obtožbe odločno zavračajo in jih označujejo za dezinformacijo, namenjeno opravičevanju novih ruskih napadov na Kijev. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, pri čemer zahodni obveščevalni viri ostajajo skeptični do ruskih navedb o neposredni ukrajinski odgovornosti za incident.

Dron je detoniral v bližini jedrske elektrarne v Južni Ukrajini, kar je povzročilo opozorila Združenih narodov glede varnosti jedrskih objektov. Medtem se nadaljujejo spopadi v rusko-ukrajinski vojni, pri čemer ukrajinski pomorski droni napadajo ruske položaje. Rusija je obtožena samovoljnih pobojev vojnih ujetnikov.

Ruske sile so obkolile ukrajinsko mesto Kupjansk, ključno obrambno središče. Ukrajinska vojska je izvedla uspešen napad na rusko železniško infrastrukturo, kar je povzročilo motnje v logistiki. Evropska unija je uradno poklicala ruskega predstavnika zaradi ruskega napada na Kijev, v katerem je bila poškodovana zgradba delegacije EU. NATO in Ukrajina sodelujeta pri razvoju obrambnih sistemov proti ruskim drsečim bombam in vodenim dronom. Rusija se sooča s pomanjkanjem bencina zaradi ukrajinskih napadov na rafinerije. Rusija trdi, da cilja samo vojaške cilje, škoda na civilnih objektih pa je posledica ukrajinske protizračne obrambe. Gradonačelnik Moskve ne želi spreminjati ukrajinskih imen ulic.

Po ponovnih alarmih zaradi dronov na Danskem, so oblasti okrepile preiskavo v vseh smereh, vključno z nadzorom na meji z Nemčijo. Sum se pojavlja tudi zaradi prisotnosti ruske vojaške ladje v bližini.

Kitajski predsednik Xi Jinping je povabil 26 voditeljev držav, vključno z indonezijskim predsednikom Prabowom Subiantom, na obsežno vojaško parado v Pekingu. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un naj bi se prav tako udeležil parade, kjer naj bi se srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar bi lahko predstavljalo pomembno diplomatsko zmago za Kitajsko in priložnost za Kima, da si zagotovi podporo pred morebitnimi pogovori z Donaldom Trumpom.

Ruske sile so izvedle silovit napad na Kijev, v katerem je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, med njimi štirje otroci. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pozval k previdnosti glede Rusije in k nadaljnji podpori Ukrajini. Medtem je propadel Trumpov načrt za mir v Ukrajini, predvsem zaradi težav v procesu. Strokovnjaki menijo, da Kremelj izkorišča pomanjkanje znanja o Rusiji v Beli hiši.

Rusija je izvedla obsežen zračni napad na Kijev in druge ukrajinske regije, pri čemer je bilo ubitih več kot 20 ljudi, med njimi tudi otroci. Napad, ki vključuje množico dronov in raket, je eden največjih od začetka invazije leta 2022. Ukrajinske oblasti so sporočile, da se iskanje preživelih nadaljuje, število žrtev pa bi lahko še naraslo.

Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

Po poročanju ameriškega časnika The New York Times in nemškega poslovnega časopisa Wirtschaftswoche naj bi ruski droni leteli nad potmi, ki jih ZDA in njihovi zavezniki uporabljajo za prevoz vojaškega materiala po vzhodni Nemčiji, natančneje nad zvezno deželo Turingijo. To naj bi Rusiji omogočilo zbiranje informacij za morebitno sabotažo. Kremelj je obtožbe zanikal in jih označil za "novinarsko potegavščino". Nemška in ameriška vojska sta izrazili zaskrbljenost.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ponudil pomoč Turčije pri organizaciji mirovnih pogajanj na visoki ravni med Rusijo in Ukrajino. Erdoğan je izrazil pripravljenost Turčije, da stori vse, kar je v njeni moči, za vzpostavitev kontaktov med državama.

Danska vlada naj bi dovolila ukrajinskemu podjetju Fire Point kršiti več kot 20 zakonov in predpisov pri gradnji tovarne za proizvodnjo trdnega raketnega goriva, namenjenega za ukrajinske rakete dolgega dosega "Flamingo" in bojne drone.

Ukrajina je okrepila napade na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer se osredotoča na naftne rafinerije in druge ključne dele sektorja. Cilj teh napadov je prekinitev dobave goriva in vojakov na fronto. Zaradi tega se v Rusiji dvigujejo cene goriva in širi pomanjkanje. Rusija medtem preizkuša hipersonične rakete.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je v četrtek razkrila, da je uspešno izvedla operacijo dezinformiranja, v kateri je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RVC). GUR je sporočila, da je bila operacija namenjena preprečitvi poskusa atentata na Kapustina in identifikaciji ruskih agentov, ki delujejo znotraj varnostnih struktur. Kot del operacije so 27. decembra lažno poročali, da je Kapustin umrl v napadu z droni v Zaporožju. Operacija, ki je trajala več kot mesec dni, je Ukrajini prinesla tudi znatna finančna sredstva. Po navedbah obveščevalnih služb je Rusija za Kapustinovo glavo razpisala nagrado v višini 500.000 ameriških dolarjev. Kijevu je uspelo ta sredstva pridobiti od ruskih obveščevalnih služb, denar pa bo po besedah vodje GUR Kirila Budanova namenjen nadaljnji podpori ukrajinskim vojaškim operacijam. Kapustin, ki vodi enoto ruskih prostovoljcev na strani Ukrajine, se je po razkritju operacije že javno oglasil in potrdil svojo pripravljenost za vrnitev na fronto.

Ukrajinske sile so izvedle več napadov na rusko ozemlje in položaje. Ciljale so naftno rafinerijo "Kiriši", komunikacijski center ruske Črnomorske flote v Sevastopolu in izvedle sabotažo v Orlovski oblasti, kjer so bili ubiti ruski gardisti. Uničena je bila tudi železniška proga. Ukrajinska mornarica je sporočila, da je bil napad na Sevastopolj izveden že prejšnji teden. Prav tako naj bi ukrajinske sile osvobodile vas Filija v Dnjepropetrovski oblasti.

Po tem, ko je ruski dron v soboto vstopil v romunski zračni prostor, je romunsko zunanje ministrstvo poklicalo ruskega ambasadorja na pogovor. Zunanja ministrica Oana Ţoiu je dejala, da so dejanja Rusije nesprejemljiva in neodgovorna ter da bo o tem spregovorila na Generalni skupščini Združenih narodov. Kaja Kallas, vodja diplomacije EU, je obsodila kršitev zračnega prostora.

Medtem ko je analitik na Fox News izpostavil, da je imel Donald Trump skoraj 'ljubezensko naklonjenost' do Vladimirja Putina, so se pojavili pozivi, da mora Putin ustaviti svoje dejavnosti. Litovski predsednik je na zasedanju Združenih narodov pohvalil Trumpovo trdo stališče do Rusije in pozval k povečanju obrambnih izdatkov zveze NATO na 5-6 % BDP do leta 2026, da bi učinkovito odvračali Putina.

V Bosni in Hercegovini so kljub nasprotovanju srbskega voditelja razpisali predsedniške volitve v Republiki Srbski za 23. november. Na Beneškem filmskem festivalu bo premiero doživel film "Wizard of the Kremlin", v katerem Jude Law upodablja Vladimirja Putina. Jay Dee Vance je srečanje med Trumpom in Zelenskim v Ovalni pisarni označil za koristno, vendar si ni želel, da bi bilo javno.

Zaradi ponavljajočih se kršitev zračnega prostora Nata s strani ruskih vojaških dronov, zavezništvo intenzivira načrte za okrepitev vzhodne meje. Ukrajina je ponudila svoje izkušnje pri obrambi pred ruskimi droni, medtem ko Nato preučuje nove obrambne strategije, vključno z razvojem prestreznih dronov in nabavo novih sistemov s strani Bundeswehra. Ruske drone v Poljski so sprožile pripravljenost v Natu.

Kreml je zanikal poročilo New York Timesa, da so ruski droni ali posredniki vohunili nad potmi, ki jih ZDA in zavezniki uporabljajo za prevoz vojaške opreme skozi vzhodno Nemčijo. Tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je te trditve označil za "novinarsko potegavščino" in lažno novico. Ameriški uradniki sumijo, da Rusija ali njeni operativci izvajajo izvidniške lete z droni nad oskrbovalnimi potmi v nemški zvezni državi Turingiji, kar bi lahko bilo uporabljeno za sabotaže. Bela hiša in Pentagon se na prošnje za komentar nista odzvala.

Volodimir Zelenski je ponovil, da ne namerava voditi Ukrajine v mirnem času in je pripravljen odstopiti s položaja po koncu vojne. V intervjuju je dejal, da bo parlament pozval k organizaciji volitev po prekinitvi ognja, ob tem pa je poudaril, da se po koncu vojne ne bo več potegoval za predsedniški položaj. Različni viri tudi poročajo o tem, da Schlein poziva k enotnosti glede zločinov v Ukrajini in Gazi.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je razkrila, da je poveljnik Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK) Denis Kapustin, znan tudi pod psevdonimom WhiteRex, še vedno živ. Nedavna poročila o njegovi smrti so bila del načrtovane operacije GUR, s katero so preprečili dejanski ruski poskus atentata nanj. Po navedbah uradnih virov je bila domnevna smrt le uprizoritev v okviru zapletene protiobveščevalne dejavnosti. Operacija je bila odgovor na neposredne grožnje ruskih sil, ki so poskušale eliminirati voditelja enote, ki se na strani Ukrajine bori proti Kremelj. Denis Kapustin ostaja na čelu korpusa, njegovo ponovno pojavljanje v javnosti pa potrjuje uspeh ukrajinskih obveščevalcev pri zavajanju nasprotnika. GUR je poudaril, da je bil cilj akcije zaščita ključnih operativnih vodij pred nenehnimi atentati ruskih tajnih služb.

Ruske specialne službe so sporočile, da so uspešno opravile tehnično ekspertizo navigacijskega sistema ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen nad Novgorodsko oblastjo. Po navedbah ruskih virov so iz modula naprave izločili datoteko s poletnim načrtom, ki naj bi potrjevala, da je bil cilj napada rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Pridobljene podatke o poti poleta in programiranih koordinatah namerava ruska stran po nekaterih poročilih posredovati tudi mednarodni javnosti oziroma Združenim državam Amerike. Incident se je zgodil v kontekstu stopnjevanja medsebojnih napadov z droni med Rusijo in Ukrajino. Medtem ko ruska stran objavlja tehnične podrobnosti in videoposnetke kot dokaz načrtovanega atentata, ukrajinsko vodstvo vpletenost v ta specifični napad zanika. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko pridobljeni podatki razkrili ne le cilj, temveč tudi točno lokacijo izstrelitve in uporabljeno tehnologijo za izogibanje protiletalski obrambi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji.

Rusko lovsko letalo Su-35S je prestreglo ameriško letalo P-8A Poseidon nad Črnim morjem. Ameriško letalo, namenjeno protipovršinskemu in protipodmorniškemu bojevanju ter izvidništvu, je bilo opremljeno z naprednim sistemom za zbiranje obveščevalnih podatkov AN/APS-154. Ruski viri trdijo, da je ameriška prisotnost v regiji namenjena zbiranju obveščevalnih podatkov v podporo ukrajinskim vojnim prizadevanjem v bližini Krima.

Ruski ambasador v Srbiji, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov ne bo ostala ob strani pri dogajanju v Republiki Srbski in Bosni in Hercegovini. Poudaril je, da je vprašanje izvajanja Daytonskega sporazuma stalna tema. Poleg tega je ocenil, da je Zahod sprožil krizo v Republiki Srbski in na Kosovu z namenom, da bi rušil srbskega predsednika Aleksandra Vučića, pri čemer naj bi bile krize časovno usklajene, da bi se izvajal maksimalni pritisk nanj.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je zavrnil poročanje časnika The New York Times, da so ruski vohunski droni letali nad Nemčijo. Peskov je publikacijo označil za 'časopisno raco' in dejal, da si je težko predstavljati, da bi se kaj takega dogajalo.

Poljska pripravlja zakonodajo, ki bo njenim vojaškim silam omogočila sestreljevanje ruskih brezpilotnih letal nad Ukrajino, ne da bi čakale na odobritev Nata ali Evropske unije. Ta poteza, o kateri poroča Euractiv in jo potrjuje Gazeta Wyborcza, predvideva spremembo zakona iz leta 2022. Poljske oblasti naj bi že razpravljale o strategiji uporabe zračnih sil v tem kontekstu.

Vladimir Putin je prejšnji teden poslal najmanj 19 dronov nad Poljsko, s čimer je Zahodu poslal jasno sporočilo: ne namerava kmalu končati vojne proti Zahodu. Analitiki menijo, da je to dejanje pokazatelj Putinovega odločnega stališča in zavračanja popuščanja v konfrontaciji z Zahodom.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je bilo vprašanje uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini umaknjeno z dnevnega reda vrha EU v Bruslju. Ameriški senat je odobril obrambni proračun za Ukrajino v višini 400 milijonov dolarjev. Vojna v Ukrajini traja že 1394. dan.

V zadnjih dneh se stopnjujejo napetosti v Ukrajini, kjer so ruske sile izvedle obsežne napade na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 18 ljudi, med njimi štirje otroci. Kljub temu Kremelj trdi, da ostaja odprt za pogajanja. Evropska unija in Velika Britanija so izrazile ogorčenje nad ruskimi napadi, Rusija pa je sporočila, da je dosegla svoje cilje. Hkrati sta Švedska in Nizozemska pozvali EU k uvedbi sankcij proti Izraelu in Hamasu. Nemčija pa želi okrepiti sodelovanje z Estonijo in Dansko zaradi ruskih aktivnosti v Baltskem morju. Na Cipru medtem potekajo razprave o prehodih med severnim in južnim delom otoka, medtem ko vodja ciprske delegacije v Svetu Evrope poziva k obsodbi zadrževanja grških Ciprijanov.

Po izjavah Donalda Trumpa, da lahko Ukrajina s podporo EU ponovno pridobi nadzor nad svojim ozemljem, se pojavljajo različni odzivi. Kremel je izrazil optimizem glede nadaljnjih ameriških prizadevanj za mirno rešitev, medtem ko je nekdanji ameriški diplomat Kurt Volker dejal, da Trump še vedno želi skleniti posel z Rusijo in da je opisal Rusijo kot "tigra iz papirja". Poljski premier Donald Tusk je ostal zadržan kljub spremembi Trumpove retorike.

Ukrajina je sporočila, da je nad Zaporožjem sestrelila rusko bojno letalo, medtem ko je odvrglo vodene bombe. Ukrajina je prav tako uporabila lateks balone med napadi z droni na Rusijo. Ukrajinska vojska je vdrla v ruski plačilni sistem SBP, ki se uporablja za financiranje vojne.

Volodimir Zelenski je izjavil, da mu je Donald Trump izrecno povedal, da podpira ukrajinske povračilne napade na rusko energetsko infrastrukturo, če Rusija napade ukrajinsko. Trump naj bi spremenil svojo retoriko glede vojne v Ukrajini in postal njen zagovornik.

Nova predsednica Generalne skupščine ZN, Baerbock, razmišlja o mirovni rešitvi v Ukrajini, pri čemer bi lahko po njenem mnenju vlogo odigrala misija z modrimi čeladami. Medtem ko se zavezniki Ukrajine mesece pogovarjajo o tem, kako zavarovati morebitni mir v državi, Baerbock meni, da je sodelovanje sil ZN z modrimi čeladami mogoče. Kijev naj bi imel glede tega zadržke.

V Krasnoarmejsku so se ruski vojski predali vojaki 68. jegrske brigade, v Volčansku pa dva pripadnika 127. mehanizirane brigade. Ruske sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva v enem dnevu zavzele 64 zgradb v Krasnoarmejsku. Ukrajinski generalštab je sporočil, da je v Krasnoarmejsk premeščenih več elitnih enot in dodatnih skupin operaterjev dronov za okrepitev obrambe.

Nedavni vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor so zaostrili odnose in sprožili val obtožb in svaril pred dezinformacijami. Poljska je obsodila kršitve in opozorila, da niso bile naključne, medtem ko so strokovnjaki opozorili na ruske poskuse obtoževanja Ukrajine za napade. Švedska je poklicala ruskega veleposlanika na pogovor, Nemčija pa je ruskega veleposlanika pozvala zaradi domnevnega napada z droni v Poljski. Poljski vojski bodo pomagali ukrajinski strokovnjaki pri obrambi pred droni. Obenem pa so analitiki mnenja, da vojaške vaje Rusije in Belorusije ne pomenijo neposredne nevarnosti za NATO, saj so ruske sile preveč obremenjene z vojno v Ukrajini. Minister za obrambo Crosetto poudarja, da se je treba pripraviti na hibridno vojno, ki že poteka.

Donald Trump je pozval članice Nata, naj ustavijo nakup nafte iz Rusije in uvedejo carine v višini 50 do 100 % na Kitajsko, da bi pospešili konec vojne v Ukrajini. Kitajska je odgovorila, da si prizadeva za mirne pogovore in ne načrtuje vojn.

Rusija je izvedla obsežen napad na Kijev z raketami in droni, pri čemer je umrlo najmanj 14 ljudi, med njimi tudi otroci. Napad je povzročil veliko škodo na civilnih objektih, vključno z stanovanjskimi zgradbami in poslopjem British Councila. Ukrajinska zračna obramba poroča o sestrelitvi večine izstreljenih raket in dronov. Mednarodna skupnost obsoja napad, medtem ko se mirovna prizadevanja za končanje vojne nadaljujejo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je po telefonu opravil pogovor z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Po poročanju madžarskih medijev sta se Trump in Orbán pogovarjala o vojni v Ukrajini in madžarskem nakupu ruske nafte. Zunanji minister Péter Szijjártó je potrdil, da sta se voditelja pogovarjala o več vprašanjih, potem ko je Trump izjavil, da bi Orbán prenehal kupovati rusko nafto, če bi se pogovoril z njim. Szijjártó se je v New Yorku srečal tudi s svojim ruskim kolegom Sergejem Lavrovom, s katerim je razpravljal o gospodarskem in energetskem sodelovanju.